verjetno se strinjate, da ni nič
slabše od tega, da ležite budni ponoči, ker ne morete ustaviti svojih misli in
skrbi.
Premlevate dogodke dneva, s poudarkom
na tem, kaj bi se še lahko zgodilo jutri, nervozno opazujete kako
mineva dragoceni čas, ki je sicer namenjen spanju in počitku,
dokler se ne spravite v stanje tako visoke napetosti in "zživciranosti", da imate občutek, da nikoli ne boste zaspali...
Tukaj je preprost terapevtski namig, ki
ga pogosto predpisujemo pri ljudeh, ki jih rado skrbi oziroma radi
skrbijo: kar še naprej naj skrbijo.
