Prekomerna živčnost in razdražljivost pri Slovencih - pa je to potrebno?!

Strokovna revija Psychiatria Danubina je junija objavila rezultate obsežne raziskave, ki je zajela 1002 Slovenca o pogostosti razdraženosti in živčnosti pri Slovencih. Če na kratko povzamem ugotovitve: razdraženost in živčnost sta pogosti in veliki zdravstvi težavi Slovencev. 

Kar 38 % Slovencev ima tovrstne težave! Po živčnosti in razdražljivosti prednačijo ženske, starejši in ljudje s kroničnimi obolenji. Med njimi jih je največ z osnovnošolsko izobrazbo. Toliko o statistiki.

Verjetno ste že med branjem postali malo razdraženi in živčni in ste si rekli, seveda, kdo pa v današnjih slovenskih političnih, ekonomskih, socialnih razmerah lahko ostane miren!

Vendar – tudi živčnosti in razdraženosti se lahko izognemo v večini primerov in to z dokaj preprostimi tehnikami.

Na primer: Ena od teh tehnik je tako preprosta, da jo lahko vadite kar med jedjo, ko pretikate televizijske kanale, ko si umivate zobe, ko vrtnarite... Pri vseh enostavnih opravilih, enostavno uporabljate svojo ne-dominantno roko. Če ste desničar si torej umivate zobe, jeste, ... z levico. Samokontrole se učimo enostavno tako, da jo treniramo: v tem primeru se upirate potrebi po uporabi dominantne roke. 

Več o tehnikah samopomoči...

Znanstvena raziskava učinkovitosti tehnike uporabe ne-dominantne roke

Samo-kontrola je ena od bolj fascinantnih vidikov človeškega vedenja, zato znanstveniki tudi pogosto obravnavajo v svojih študijah.

Poglejmo si kako je bila zasnovana študija, ki je ocenjevala uspešnost zgoraj opisane tehnike uporabe ne-dominantne roke kot trening samokontrole. V raziskavi je sodelovalo 70 študentov, ki so dva tedna uporabljali zgoraj opisano tehniko. Pred pričetkom raziskave so izpolnili vprašalnik agresiji in nivojih jeze.

Študente so nato razdelili v dve skupini: v skupino, ki je tehniko izvajala in na kontrolno skupino. V naslednjih dveh tednih, je aktivna skupina dobila navodila, da izvajajo samokontrolo pri vsakdanjih opravilih z uporabo ne-dominantne roke čim večkrat. 

Po dveh tednih so vsi študentje prišli nazaj v laboratorij, da sodelujejo v dveh eksperimentalnih nalogah, katerih namen je bil izzvati jezo in agresivno vedenje - in raziskovalcem pomagajo izmeriti, kako uspešen  je bil trening. 

Najprej so vsi udeleženci raziskave dobili nalogo, da predstavijo svoje življenjske cilje popolnemu neznancem preko video klepeta. Študentom so povedali da naj bi jim ta neznanec dal konstruktivne povratne informacije. V resnici je bil cilj neznanca, da izzovejo jezo: namesto pravih povratnih informacij, so bili študentje deležni njegovih žaljivk in jeze. Takoj zatem so študenti odgovorjali na vprašanja o njihovih nivojih jeze, kot odziv na neprimerno obnašanje nezanca.

Nato je sledil prekrit test agresivnega vedenja: študenti so dobili navodila, naj igrajo tekmovalno igro proti istemu žaljivemu tujcu. Če zmaga študent, lahko kaznuje žaljivega tujca z močnim zvokom belega šuma. V resnici je bila igra narejena tako, da so študenti vedno zmagali. Raziskovalci pa so merili glasnost in dolžino belega šuma, ki so jo namenili tujcu, kot mero za raven agresije.

Manj jeze, več zadovoljstva je povezano s sposobnostjo samo-kontrole

Glavna ugotovitev raziskave: Manj jeze, več zadovoljstva je povezano s sposobnostjo samokontrole. Upoaba tehnike ne-dominantne roke je učinkovita.

Po tem, ko so bili študentje deležni žaljive povratne informacije so tisti, ki so izvajali trening samo-kontrole, bili veliko manj jezni kot študentje iz kontrolne skupine.

In ko so raziskovalci preučevali le študente z visokim rezultatom iz Vprašalnika agresivnosti, je  bila razlika še bolj očitna. Naravno agresivni ljudi, ki niso izvajali tehnike samo-kontrole, so večinoma podajali bolj agresivne odmerke hrupa, kot je normalno pričakovano; ampak naravno agresivni ljudje, ki so vadili tehniko samo-kontrolo niso pokazala nobenega neobičajno agresivnega vedenje.

Samo-kontrolo in čuječnost

Seveda lahko preprosto tehniko uporabe ne-dominantne roke povežemo s čuječnostjo. Namesto avtomatskega obnašanja postanemo pozorni na svoje obnašanje, smo avtomatično bolj čuječi (tu in zdaj), kar pomeni, da s to preprosto tehniko vadimo ne samo samo-kontrolo, temveč tudi samo-opazovanje, ki je osnova za mirno uravnovešeno življenje brez pozunanjanja problemov preko besa in razdražljivosti.

Za trening čuječnosti in dviga tolerančnega praga si lahko pomagate z redno uporabo VelosimedNevrovadbe. 

Znanstveniki so ugotovili, da zadostuje že 10 min vaje v čuječnosti na dan, da so že v 8 tednih vidne pozitivne spremembe v delovanju možganov.

Izvorni članek o raziskavi: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0092656611000250#sthash.GQMJgsBD.dpuf